Letošnji tabor za nadarjene in učno motivirane učence je potekal, 15. in 16. decembra v Ljubljani, ki letos obeležuje 150. obletnico Plečnikovega rojstva. Od tod tudi simbolno izhaja letošnje ime Plečnikovo leto, Plečnikova Ljubljana. Učence smo seznanili z najvidnejšimi Plečnikovimi stvaritvami in jih na hudomušen način pripravili do tega, da so se preizkusili v iskanju njegovih monumentov od Križank, do NUK-a, vodne zapornice, Mesarskega mosta, Peglezna in navsezadnje tudi do Plečnikovih arkad na osrednji tržnici. Igra je terjala sodelovanje vseh članov skupine, njen osrednji namen pa je bil orientacija po središču prestolnice. Naši učenci so se odlično odrezali, niti dež jim ni prišel do živega.
Pri načrtovanju tabora smo se mentorji letos držali načela, da je potrebno učencem zagotoviti dejavnosti, ki bi oplemenitile učne vsebine in bile hkrati diferencirane glede na različne interese ter močna področja otrok. Odločili smo se, da jih razdelimo na dve skupini in sicer tiste, ki so bolj jezikoslovno usmerjeni in tiste, ki jih bolj zanima naravoslovno raziskovanje. Ni skrivnost, da družba potrebuje raziskovalce in take, ki znajo izsledke ubesediti, jih terminološko umestiti v sistem, negovati in širiti kulturo slovenskega jezika.
»Naravoslovci« so obiskali INSTITUT JOŽEF STEFAN, kjer so se podrobneje spoznali z eksperimentalnim delom, z delovanjem robotov in z razvojem elektrike ter telekomunikacijskih naprav. Še bolj jih je prevzel ogled jedrskega reaktorja v Podgorici, kjer so jim strokovnjaki predali delček znanosti, ki skrbi za razvoj in uporabo meritev sevanj, same zgradbe reaktorja ter njegove uporabe v medicini.
»Jezikoslovci« so obiskali INSTITUT FRAN RAMOUŠ, kjer so bili obdani s številnimi terminološkimi slovarji. Spoznavali so namen, uporabo, nastajanje in profile strokovnjakov, ki sodelujejo pri izdelavi. Na Ljubljanskem gradu so obiskali Lutkovni muzej. Med množico različnih lutk; od senčnih, prstnih, ročnih, marionet in lutk velikank so od kustosa slišali, da je lutka živa takrat, ko ji lutkar vdahne dušo. S tem jo animira, ji omogoči gibanje in izražanje. Tako gledalca ogovori, ga zabava in mu da misliti. Zmotno je namreč mnenje, da so lutkovne predstave primerne samo za otroke.
Lepo nam je bilo skupaj. Vsak je lahko slišal, videl in poskusil nekaj, česar še ni. In ravno to je učenje; ko slišimo vemo, ko vidimo razumemo, šele ko poskusimo, znamo.
Preden vas povabimo k ogledu fotografij pa še zahvala. Najprej staršem, ki so tabor finančno podprli in pa šolskemu skladu naše šole, ki se je na našo prošnjo odzval in namenil del sredstev za izvedbo.
Mentorice Anja, Alenka, Martina in Polona z učenci.
