Skoči na glavno vsebino
Izmenjevalnica  OBLAČIL, KNJIG in IGRAČ

Izmenjevalnica OBLAČIL, KNJIG in IGRAČ

V petek, 15. decembra, smo na podružnični šoli Vreme izpeljali izmenjevalnico oblačil, knjig in igrač, ki je požela velik uspeh.

Učenci so od doma prinesli oblačila, ki jim niso več prav ali so se jih naveličali; knjige, ki jih ne berejo več in igrače oz. družabne igre, s katerimi se ne igrajo več. Odziv na samo izmenjevalnico je bil izjemen – nad pričakovanji. Šolska telovadnica je bila še posebej polna oblačil, kakor tudi igrač in knjig.

Izmenjava je potekala po načelu »odneseš, kolikor prineseš«. Učenci so za prinesene stvari dobili ustrezne kartončke: modre za obleke, rumene za knjige in rdeče za igrače. Na sami izmenjevalnici so številna oblačila, veliko igrač in knjige dobile nove lastnike.

Z izmenjevalnico smo v duhu predbožičnih praznikov pričarali nasmehe na lica naših učencev ter hkrati naredili nekaj dobrega za naš planet, kajti takšne in podobne akcije pripomorejo k zmanjšanju velike potrošnje in večji skrbi za okolje in še zabavali smo se!

Izmenjevalnico smo zaključili z vprašanje oz. željo: »Kdaj bo naslednja?« J

Timea Gal in učiteljice iz Vrem

 

V petek, 15. decembra, smo na podružnični šoli Vreme izpeljali izmenjevalnico oblačil, knjig in igrač, ki je požela velik uspeh.

Učenci so od doma prinesli oblačila, ki jim niso več prav ali so se jih naveličali; knjige, ki jih ne berejo več in igrače oz. družabne igre, s katerimi se ne igrajo več. Odziv na samo izmenjevalnico je bil izjemen – nad pričakovanji. Šolska telovadnica je bila še posebej polna oblačil, kakor tudi igrač in knjig.

Izmenjava je potekala po načelu »odneseš, kolikor prineseš«. Učenci so za prinesene stvari dobili ustrezne kartončke: modre za obleke, rumene za knjige in rdeče za igrače. Na sami izmenjevalnici so številna oblačila, veliko igrač in knjige dobile nove lastnike.

Z izmenjevalnico smo v duhu predbožičnih praznikov pričarali nasmehe na lica naših učencev ter hkrati naredili nekaj dobrega za naš planet, kajti takšne in podobne akcije pripomorejo k zmanjšanju velike potrošnje in večji skrbi za okolje in še zabavali smo se!

Izmenjevalnico smo zaključili z vprašanje oz. željo: »Kdaj bo naslednja?« J

Timea Gal in učiteljice iz Vrem

 

Nastop ob prižigu lučk v Dolenji vasi

Nastop ob prižigu lučk v Dolenji vasi

“December ni čas za negativnost, ampak vesele dogodke, za ljubezen in medsebojno spoštovanje,” so bile besede, s katerimi nas je nagovoril predsednik RD Bandera Dolenja vas, g. Aleš Tominc, ki je učence dramskega krožka iz Senožeč prijazno gostil ob prižigu lučk v Dolenji vasi. Z njim vred so učenci odštevali do trenutka, ko se je vaško jedro odelo v praznični duh. Ščebetava množica ljudi pa je z zanimanjem prisluhnila programu, ki smo ga  pripravili in na katerega se je odzval tudi dedek Mraz in nas v zahvalo za naš trud tudi obdaril.

Obujanje kulinarične tradicije v naših krajih

Obujanje kulinarične tradicije v naših krajih

Pri predmetu SPH so sedmošolci sodelovali v projekt Kuhnapato, kjer je glavni poudarek spoznavanje
kulinarične tradicije svojega kraja. Najprej so se naučili kuhati joto, ki je avtohtona primorska jed,
globoko ukoreninjena v kraška tla. Jota je odražala preprosto, kmečko življenje, kjer so uporabljene
preproste, lokalno pridelane sestavine: krompir, kislo zelje/repa in fižol. Jed se je zaradi preprostosti
ohranila skozi zgodovino in učenci so videli, da priprava ni tako zahtevna. Še posebno pa jim je teknila
tudi zato, ker so ji dodali klobaso. Da so ji vdahnili malo sodobnosti in drugačnosti, so zraven
pripravili še ploščati kruh.

Na Krasu, v času decembrskega božičnega obdobja, je bogata zgodovina jedi odražala lokalno
tradicijo. Na božično vilijo se je na našem območju nekoč postreglo s stokvižem (bakala) z mlinci,
vrzote (ohrovt) in okisan fižol. Gospodinje so spekle bel in maslen kruh, tudi potica ni manjkala.
Sestavine za jedi so odražale trdo delo in lokalno pridelavo, saj so pšenico, vrzote in fižol pridelali na
lastni njivi ali vrtu. Mlince so gospodinje spretno zamesile z rokami in jih spekle v pečici. Te so
običajno pripravili že nekaj dni prej. Stokviš (bakala) iz polenovke, ki so ga pred kuhanjem namakali
dva do tri dni, pa so imeli radi, saj se drugega mesa na predbožični večer ni smelo jesti, ker je bil post.

V goste so zato povabili učiteljico Danilo Grželj, ki je s skupino otrok pripravljala stoviš (bakala), tako
kot so to jed včasih pripravljali njeni predniki. Povabili so tudi gospo Bernardo Dubrovič, ki je prava
mojstrica v pripravi mlincev. V goste je prišla tudi gospa Anka Peljhan, ki je kot predstavnica projekta
Kuhanpato, opazovala skrbne kuharje in njihove kuharske spretnosti. Ko so bile jedi pripravljene, so v
večnamenskem prostoru praznično pripravili mizo in na pokušino povabili tudi druge delavce šole.
Zraven jedi so postregli še domač jabolčni sok s cimetovo vodo. Ta napitek je poskrbel za dobro
razgradnjo maščob in za prebavo. Bilo je slastno.

Petra Fabjan