Letošnji planinski tabor, ki ga je organiziralo Planinsko društvo Sežana, je potekal med 8. in 12. julijem na zahodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp. V osrčju narave smo preživeli pet nepozabnih dni, polnih izzivov, druženja in novih spoznanj. Bivali smo v lepo urejenem Domu pod Storžičem, kjer nas je prijazno osebje razvajalo z zelo okusno hrano, kar je še dodatno prispevalo k prijetnemu vzdušju.

Udeleženci tabora so bili starostno zelo raznoliki – od prvošolke preko mladincev do upokojencev. Temu primerno je naš vodnik Vladimir Bensa prilagodil tudi pohodniške izzive. Mladinci – med njimi sta bila tudi učenca naše šole Tobija Štembergar in Just Mrzlić – so osvojili vse tri načrtovane vrhove: Tolsti vrh (1.715 m), Storžič (2.132 m) in Belo peč (1.346 m); otroci in upokojenci pa so se obrnili prej in se vrnili do doma po krožnih poteh, kar je vsem udeležencem tabora omogočilo, da so doživeli lepote narave v svojem tempu.

Torkovo popoldne nam je popestril Marjan Olenik, alpinist in inštruktor z dolgoletnimi izkušnjami v gorah, ki nam je povedal veliko koristnih stvari v zvezi s preživetjem v naravi. Naučili smo se, kako se znajti s stvarmi, ki jih pohodniki nosijo v nahrbtniku: preprosta vreča lahko postane pelerina ali šotor, prekrivala nam omogočajo izdelati nosilo, če moramo nuditi pomoč ponesrečencu. Prav tako smo se naučili nekaj vozlov, ki jih planinci pogosto uporabljajo. Zvečer nas je razveselil še z navdihujočim potopisnim predavanjem o Peruju, ki je marsikoga popeljalo v sanje o daljnih deželah.

V četrtek sta nas obiskali prostovoljki iz reševalne enote kinološkega društva skupaj s svojima psičkoma. Povedali sta nam marsikaj zanimivega o iskanju pogrešanih oseb v gorah in kako poteka treniranje psov za tovrstno iskanje, kar je bilo za vse nas zelo poučno in zanimivo.

O biotski raznovrstnosti v visokogorju nam je pripovedovala Doroteja Kavčič, učiteljica biologije, sicer pa predsednica Planinskega društva Sežana, in nas opomnila na pomen ohranjanja narave in varovanja njenih ekosistemov za prihodnje generacije.

Zadnji dan je sledil še ogled znamenitega srednjeveškega mesta – Radovljice.

Tokratni planinski tabor ni bil le podvig na bližnje vrhove in prijetno druženje, ampak je bil tudi skupek medgeneracijskega povezovanja in vseživljenjskega učenja. Skupaj smo ustvarili nepozabne spomine in se naučili veliko novega. Vsak korak nas je naučil nekaj novega o vztrajnosti, sodelovanju in moči skupnosti pa tudi trajnosti.

vodja tabora Alenka Tomazin