Skoči na glavno vsebino
Naravoslovni dan 9. razreda

Naravoslovni dan 9. razreda

Naravoslovni dan se je pričel s prihodom do gradu Socerb, kjer smo se seznanili s posebnostmi Kraškega roba, se razgledali preko Tržaškega zaliva in se podali v Sveto jamo, značilno jamo matičnega Krasa. Pot nas je vodila skozi borov nasad, kjer smo videli tudi sledi polpretekle zgodovine. Spoznali smo tudi delano vrtačo in valo pri Kastelcu, ki ima nekatere značilnosti kraškega polja. V Črnem Kalu smo si ogledali najstarejšo hišo v Sloveniji in nagnjen zvonik. Spustili smo se še do Ospa, kjer smo lahko občudovali najvišje stene Kraškega roba.
Ptice pozimi

Ptice pozimi

Učiteljice 3. a razreda smo v petek, 22. 11. 2024, medse povabile Tomaža Zormana iz Parka Škocjanske jame z namenom, da učence pouči o skrbi za ptice v našem okolju v zimskem času.

Ob slikah so učenci spoznavali vrste ptic pri nas, njihovo razmnoževanje in pogoje za gnezdenje ter prehranjevanje v različnih letnih časih.

Pozimi bodo tudi učenci 3. a krmili ptice. Pri hranjenju pticam ne smejo škoditi, zato jim je Tomaž pripeljal tudi primerno zrnje. V ptičjo krmilnico lahko nasujejo mešanico sončničnih in konopljinih semen, proso, lahko na veje obesijo lojne pogače, lahko dodajo jabolka, rozine, velikega detla pa privabijo z orehi in arašidi.

Da bodo učenci lahko ptice hranili, so izdelali dve ptičji krmilnici. Ob prvem snegu ju bodo namestili na drevesa pred učilnico. Vsem v  veselje pa bo spomladi nov zarod. V ta namen so izdelali kar štiri valilnice. Te pa bodo na šolskem vrtu.

Gospodu Tomažu Zormanu in sodelavki se najlepše zahvaljujemo za nove spretnosti in znanje o pticah.

Učenci in učiteljice 3. a

Evropski teden zmanjševanja odpadkov na PŠ Vreme

Evropski teden zmanjševanja odpadkov na PŠ Vreme

V okviru projekta Ekošola (Krožno gospodarstvo/odpadki) smo na PŠ Vreme v sredo, 20. 11., gostili gospo Mojco Uršič iz podjetja Komunala Sežana d.d., ki je izvedla delavnico.

Učenci so spoznali pomen ločevanja odpadkov, kako jih recikliramo, in kako pomembno je, da v naravi ne odvržemo odpadkov, saj s tem ogrožamo poleg živali in rastlin tudi našo podtalnico. Tako kot to počne likovni junak Čistko, jih odložimo v za to namenjene zabojnike (za papir, mešano embalažo, steklo, biološko razgradljive odpadke in mešane odpadke).

Preko dveh poskusov s plastenkami in tetrapaki smo se naučili, kako uspešno zmanjšamo volumen odpadkov. Otroci bodo tako v šoli kot doma znali pravilno reciklirati plastenke, tetrapake in druge odpadke. Otroci so na koncu dobili vsak svojo beležko iz recikliranih materialov in knjižico Jaka pomaga naravi.

Po delavnicah v razredu smo se sprehodili do ekološkega otoka, kjer nas je že pričakalo smetarsko vozilo, otroci pa so lahko videli, kako delavci naložijo odpadke in jih potem stisnejo.

Na šoli sicer pridno ločujemo odpadke in zbiramo star papir. Zadali smo si nalogo, da bomo spremljali, koliko odpadkov in katere vrste odpadkov proizvedemo v določenem časovnem obdobju. Vsako leto namreč v Sloveniji in tudi drugod proizvedemo vedno več odpadkov.

O tem, kako ponovno uporabljamo odpadke in surovine ter iz njih naredimo nove izdelke, pa kdaj drugič.

 

Alma Volk in učiteljice PŠ Vreme

 

Rastem s knjigo

Rastem s knjigo

Sedmošolci v krajevni knjižnici

V sredo, 6. novembra 2024, so sedmošolci v okviru projekta Rastem s knjigo obiskali krajevno knjižnico. Tam jim je knjižničarka Marja Filipčič Mulič najprej predstavila Kosovelovo knjižnico Sežana in njene enote, med katerimi je tudi divaška. Nato je učence seznanila s postavitvijo knjig v knjižnici in univerzalno decimalno klasifikacijo (UDK) – sistemom, ki se uporablja za razvrščanje knjižničnega gradiva, kar jim bo pomagalo pri iskanju leposlovnega in strokovnega gradiva ob prihodnjih obiskih knjižnice. Učenci so se v tej nalogi lahko takoj preizkusili, saj so morali sami poiskati določene knjige.

Knjižničarka jih je seznanila tudi s piktogrami, s katerimi knjižnica označuje knjige, in s posebnima oznakama – zlato in zeleno hruško. Zlata hruška pomeni vseslovensko knjižničarsko priznanje za kakovostno knjigo za otroke, zeleno hruško pa dobri knjigi podelijo bralci Kosovelove knjižnice.

Učenci so se seznanili tudi s spletnim iskanjem knjižničnega gradiva. Knjižničarka jim je predstavila sistem Cobiss, ki povezuje vse slovenske knjižnice, platformo CobissEla za izposojo e-knjig in Audibook, kjer si lahko izposodijo zvočne knjige. Poleg tega je opozorila na portal Kamra, ki ponuja bogato zbirko digitaliziranih vsebin s področja domoznanstva, kar bo učencem koristilo pri raziskovanju lokalne zgodovine in pri seminarskih nalogah. Na koncu je predstavila še počitniško bralno akcijo »Knjiga zažiga! Bodi kul, beri ful!« in jih povabila k branju tudi med poletnimi počitnicami.

Ob obisku splošne knjižnice je vsak sedmošolec prejel tudi svoj izvod knjige, ki je bila v letošnjem šolskem letu v okviru projekta izbrana za osnovnošolce. Tokrat je bila izbrana knjiga Mateje Gomboc Sposojena babica Štefi. Zgodba govori o treh otrocih, ki ostanejo sami doma, ko morata starša istočasno na službeno pot. Na pomoč priskoči Štefi, varuška s posebnim smislom za pustolovščine, ki poskrbi, da jim med tednom zagotovo ne bo dolgčas. Kako se njihova dogodivščina razplete, si lahko preberete v tem prisrčnem in zabavnem mladinskem romanu. Krajši odsek pa si lahko ogledate na spodnji povezavi.

Rastem s knjigo je sicer nacionalni projekt, ki želi spodbujati bralno motivacijo šolarjev, promovirati vrhunske domače ustvarjalce mladinskega leposlovja in motivirati založnike, da bi v svoje založniške programe za mladino več vključevali sodobne slovenske pisce.

 

Alenka Tomazin, koordinatorica projekta