V četrtek, 3. 4. 2025, je potekalo 14. državno gledališko srečanje podružničnih šol Slovenije, ki se je v okviru Društva učiteljev podružničnih šol – Majhno je lepo odvijalo v gosteh pri:

– OŠ Ivana Kavčiča, Podružnična šola Mlinše in OŠ Toneta Okrogarja, Podružnična šola Šentlambert v Mlinšah,

– OŠ Rovte, POŠ Vrh Svetih Treh Kraljev na Vrhu Svetih Treh Kraljev,

– OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled, Podružnična šola Ribno v Ribnem in

– OŠ 8 talcev Logatec, Podružnična šola Laze v Lazah.

Na vseh štirih lokacijah je bilo predstavljeno 18 gledaliških predstav, med njimi tudi gledališka predstava z naslovom Hiška, majhna kot miška (priredba slikanice Julie Donaldson Hiška, majhna kot miška), ki so jo odigrali učenci PŠ Vreme pod mentorstvom Petre Pugelj Peca in Petre Turk Novak, za sceno in oblačila pa je poskrbela Barbara Skalec Volk.

V njej so se prepletali kamišibaj gledališče, dramska igra, igranje na Orffova glasbila, petje in ples. Govorila je o ženički, ki je živela v majhni hišici, ki se je v njej počutila utesnjeno. Po nasvetu modreca je nato vanjo vselila in nato nazaj izselila nekaj živali. Kot po čudežu ta hiška na koncu ni bila več majhna, ampak velika – celo velikanska.

Učenci PŠ Vreme smo na majhni podružnični šoli Laze, ki jo v letošnjem šolskem letu obiskuje 11 učencev, doživeli izjemno velik in topel sprejem, domačnost in gostoljubje v šolskih prostorih ter v novi telovadnici, ki so jo spremenili v pravo gledališko dvorano. Zato se iskreno zahvaljujemo tamkajšnjima učiteljema ge. Iris Cepič in g. Mitji Ajdiču ter ge. ravnateljici Karmen Cunder.

Samo srečanje je predstavljalo tudi priložnost za izmenjevanje idej na gledališkem področju in za medsebojno druženje učencev različnih podružničnih šol. Konec srečanja smo vsi udeleženci sklenili s skupnim strinjanjem, da geslo Društva učiteljev podružničnih šol »Majhno je lepo« res drži ter da se naslednje lepo ponovno snidemo.

Petra Pugelj Peca

Na natečaju za najboljša osnovnošolska in srednješolska literarna glasila, ki ga prirejajo Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) in revija Mentor z Območno izpostavo JSKD Celje ter OŠ Frana Roša Celje, je bila naša Vremščica nagrajena. Strokovno komisijo so tvorili dr. David Bedrač, pesnik, literarni mentor in slovenist; Miha Mohor, slovenist, soavtor osnovnošolskih učbenikov in avtor priročnika Glasovi mladih; ter Barbara Rigler, svetovalka JSKD za literarno dejavnost in odgovorna urednica revije Mentor. Takole so utemeljili izbor: »Vremščica je že dolga leta dober primer pregledno in živahno urejenega lista, čigar uredniki in sodelavci ob mentoričini opori dobro obvladujejo sodobne novinarske zvrsti in se občasno lotevajo tudi pisanja z literarno ambicijo. Tokrat je osrednja tema rek »lepa beseda lepo mesto najde«. Učenci so razmišljali, kaj ta rek pomeni, in ustvarili pesmi, krajše zgodbe, slike. Najmlajši so pripravili slovar besed, ki so za njih lepe, malo starejši so razmišljali o besedah, ki vzbudijo prijetne občutke ali nas prizadenejo, devetošolci pa so raziskali zgodovinsko močne besede. Pokazali so, da se znajo lotiti ankete in jo računalniško obdelati, da napišejo dober intervju, sestavijo rebuse in križanke, nekaj prispevkov pa napišejo tudi v angleščini in italijanščini.«

Na natečaj je letos prispelo manj glasil kot v preteklih letih, zato je komisija sklenila organizirati okroglo mizo, na kateri bo šole in širšo javnost opozorila na nujnost izdajanja šolskih literarnih glasil.

»Žalostno, kako malo šol sodeluje na natečaju. Mi še kar vztrajamo,« pravi ravnateljica Damijana Gustinčič, ki se zaveda, da izdajanje šolskih literarnih glasil ni le priložnost za izražanje ustvarjalnosti, temveč tudi dragocen prostor, kjer mladi avtorji razvijajo svoj glas, delijo svoje misli in s tem soustvarjajo kulturno dediščino naše šole.

Vladislava Navotnik, vodja območne izpostave JSKD Sežana, je čestitala ravnateljici, mentorjem in vsem učencem, ki so glasilo pripravili, ter dodala: »Lepo in prav je, da vztrajate, ker vsi predobro vemo, kako pomembno je, da znamo svoje misli tudi ubesediti. Ne gre le za slovenski jezik, gre za jezik vsakega posameznika, ki bogati njegovo življenje v vseh pogledih. Znati se izražati je velika stvar in v šoli se tega najlaže učimo.«

V petek, 21. marca 2025, smo se v Kosovelovem domu Sežana udeležili slovesnosti ob 10-letnici Partnerstva za ohranitev in popularizacijo kraške suhozidne gradnje, ki je za Kras in Brkine izjemnega pomena. Partnerstvo že desetletje združuje strokovnjake, kulturnike, izobraževalce in ljubitelje naravne dediščine, z namenom, da se ta edinstvena gradbena veščina ne le ohranja, temveč tudi prenaša na prihodnje generacije.

Slovesnosti se je kot slavnostna govornica udeležila ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko, ki je poudarila vlogo Partnerstva pri povezovanju skupnosti in vključevanju suhozidne gradnje v sodobne, trajnostne prakse:

“Suhozidna gradnja ni le del naše zgodovine, temveč tudi prihodnosti. Uči nas sobivanja z naravo in medsebojnega sodelovanja. Partnerstvo je zgled, kako se dediščina lahko ohranja in razvija s skupnostjo, znanjem in predanostjo.”

Spomnimo: Slovenija je bila že leta 2018 med prvimi državami, ki so suhozidno gradnjo vpisale na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Konec leta 2024 pa je bil uspešno zaključen razširjen večnacionalni vpis s sodelovanjem 13 držav.

Prireditev, ki jo je vodila Vanja Debevec, se je začela s pozdravoma predsednika Partnerstva Danila Antonija in župana občine Sežana Andraja Sile. Ogledali smo si tudi izobraževalni film Suhozidna gradnja (Slovenski etnografski muzej, 2017), ki na slikovit način prikazuje mojstrstvo te gradbene tehnike.

V kulturnem programu so z igrico in glasbenim vložkom sodelovali tudi naši učenci, kar nas še posebej veseli in navdaja s ponosom. Z glasbo so dogodek obogatili harmonikar Vinko Mahnič, rogistka Amalija Fonda iz Glasbene šole Sežana s klavirsko spremljavo Mirjam Orel, ter recitatorji Sonja Nardelli Trampuž, David Terčon in Stefano Bellafontana.

Na dogodku je bilo podeljenih 21 pohval in 6 priznanj za prispevek k ohranjanju suhozidne gradnje. Priznanja za izjemne uspehe pri razvoju in krepitvi ugleda partnerstva ter uveljavljanju kraške suhozidne gradnje se je razveselila tudi naša šola. 

Fotografije: Bor Terčon