Kako se učiti, da bomo z učnim uspehom zadovoljni? Kaj nam pri učenju lahko pomaga? To sta le dve od vprašanj, na katere smo v 5. c odgovorili, ko smo pri pouku NIT in MAT opravljali raziskavo? In veste kaj nas je najbolj presenetilo? Število otrok, ki zjutraj ne zajtrkuje. Pa smo zavihali rokave in se pogovorili o tem, kako nam izbira hrane lahko pomaga pri učenju, saj s tem dobimo več energije in se lažje osredotočamo, zatem še o tem, pri kateri hrani nismo hitro spet lačni in utrujeni, pogovor pa je seveda nanesel tudi na predloge zajtrkov, ki nam vzamejo zjutraj nekaj časa in pa tudi take, ki jih na mizo damo zelo hitro ali pa jih pojemo celo po poti v šolo. Sklenili smo, da izgovor, da za zajtrk nimamo časa, ne pije vode.

Obdobje novih in starih prijateljstev, učenja, smeha, bržkone tudi kakšne solze je ponovno pred nami. Veseli smo, da smo se ponovno srečali in se radujemo dejstvu, da si bomo skupaj deset mesecev delili naš vsakdan. 

Še posebej veselimo in pozdravljamo osem prvošolcev, ki so prvič prestopili prag Adine in Tamarine učilnice. Da so bili res pogumni, dokazuje tudi slednji video.

Učiteljice si želimo, da bi bila izkušnja šolanja za vse učence PŠ Senožeče za vse lep spomin, ki smo ga začeli graditi v ponedeljek, 2. 9. 24.

Tradicionalna šaljiva tekmovanja so naznanjala zadnji šolski dan. Petošolci so pripravili zanimive aktivnosti, ki so zabavale tekmovalce. Glasno spodbujanje in navijanje je odmevalo v športni dvorani kar tri šolske ure. Po razglasitvi rezultatov je sledila slavnostna podelitev spričeval in priznanj. Petošolci so se od učiteljic in mlajših učencev poslovili z lepo pripravljenim programom. Ob 15. 45 je burja odpihnila še zadnjega senožeškega učenca in šolska vrata so se za učence zaklenila.

Učiteljice vam želimo vesele počitnice. Srečno!

Končno je prišel težko pričakovan dan, ko smo se odpeljali v ljubljanski živalski vrt. Trume otrok iz različnih krajev so naznanjale, da je živalski vrt zelo priljubljena točka mladih. Razdeljeni v dve skupini smo si vodeno ogledali živali in o njih izvedeli veliko novega. Najbolj pogumni učenci so si  okoli vratu nadeli pravo kačo, jo božali in se čudili, kako prijetna je na otip. Navdušenje nad različnimi živalmi je bilo nepopisno. Domov smo se vračali veseli in razigrani kot mali surikati. Ob ubranem prepevanju vseh potnikov  je vožnja do Senožeč minila kot bi mignil.

Učiteljice

V četrtek, 20. junija, smo še zadnjič v tem šolskem letu postavili oder. Tokrat je bil prireditveni prostor na ploščadi pred vhodom v dvorano. Učenci so pokazali, kaj so se naučili skozi šolsko leto pri interesnih dejavnostih. Igrali so na Orffove inštrumente, deklamirali, govorili italijansko in seveda  prepevali. Starši so s ponosom spremljali suverene nastope otrok in jih nagradili z aplavzi. Da smo se dobro slišali, je poskrbel Aljaž Adam. Prijeten večer smo zaključili ob klepetu in seveda sladoledu.

                                                                                                        Učiteljice