Skoči na glavno vsebino
Polžek orje, mlinček melje

Polžek orje, mlinček melje

Tokrat smo se odpravili v Dolenjo vas, kjer smo se namenili obiskati mlinarja. Na poti smo občudovali  veliko pšenično polje. Živordeči makovi cvetovi so kot vojaki stražili pšenično klasje, kosi so neutrudno letali čez naše glave in prepevali. Nešteto polžev in deževnikov ob poti je naznanjalo, da je še prejšnji večer močno deževalo. Po krajšem »učnem postanku« ob pšeničnem polju, smo nadaljevali pot proti Dolenji vasi. Ustavili pri Medvedovih, kjer nam je gospodar pokazal sončno uro, ki so jo izdelali njegovi predniki, on pa jo je skrbno obnovil. Na poti do mlina nas je zmotilo veliko mravljišče. Seveda smo se ustavili in nekaj minut opazovali čudovito organizirane  mravlje.  V daljavi smo že videli mlinarico Mojco in njenega moža Franka. Ob prihodu v mlin nas je čakala osvežilna pijača pripravljena iz bezga in mini pice, nato pa smo zavihali rokave in vstopili v mlin. Primerjali smo različna žita,  gledali, kaj se zgodi z žitom, ko ga mlinar strese v mlin in na koncu še naložili vsak svojo vrečico s sveže zmleto pšenico. Vrečko smo smeli tudi zašiti. Po malici smo zamesili kruh in naredili vsak svojo žemljico.  Pred odhodom v šolo smo si ogledali še gradbišče, kjer bo prav kmalu postavljeno pravo leseno mlinsko kolo.  Obljubili smo, da bomo tam, ko bodo predali namenu ta etnološki biser v Dolenji vasi.

Ada Škamperle

Krajevni praznik v Senožečah

Krajevni praznik v Senožečah

V soboto, 1. 6. 2024, je v Senožečah, v Dvorani Rudolfa Cvetka zgodovina ponovno oživela. Vsi spomini so prišli na plano. Občutki obžalovanja pa tudi globokega občudovanja in spoštovanja do vseh, ki so se pogumno in nesebično uprli močnejšemu sovražniku med drugo svetovno vojno.

Ob krajevnem prazniku KS Senožeče je v dvorani namreč potekala svečana proslava v spomin na 80. obletnico krutih dogodkov v Dolenji vasi. V kulturnem programu so sodelovali tudi učenci pevsko – dramskega krožka iz Senožeč. Pevce pod taktirko Ade Škamperle je na klavirju spremljala Tisa Savič, bivša učenka naše šole. Program pa sta povezovali učiteljici Jerneja Škrlj in Nataša Adam.

 

Zahvaljujemo se predsednici KS Senožeče, ga. Ksenji Knez Regent,  za zaupanje in odlično sodelovanje, Andreju Škapinu pa, da je naš nastop ujel v objektiv.

 

 

Naravoslovni dan – grad Rihenberk in Štanjel

Naravoslovni dan – grad Rihenberk in Štanjel

Od nekdaj so učenci radi prisluhnil zgodbam iz preteklosti, zato že nekaj let zapored z največjim veseljem odpeljemo petošolce na ogled bližnjih gradov.

Tokrat smo se odpravili na grad Rihenberk, kjer smo v družbi strokovnega spremstva podoživeli življenje plemičev in grajskih dam na gradu, ki že stoletja varuje dolino pod seboj in prehod na kraško planoto proti morju. Navdušeni smo prisluhnili tudi številnim netopirjem, ki tam v zadnjih letih poiščejo dom in kotišče.

Eleonora in Ferdinand, grajska gospa in gospod, sta nas povabila, da smo postali aktivni soigralci pri preizkusih, odkrivanju grajske zgodovine in razreševanju konfliktov ter simpatij. Skratka, bilo nam je lepo. Pred to izkušnjo pa smo se v spremstvu učiteljice Anamarije Meglič sprehodili tudi po Štanjelu.

 

 

SPOMINSKI DAN, SENOŽEČE, 13. MAJ  dan smrti Danila Zelena (9. avgust 1907–13. maj 1941)

SPOMINSKI DAN, SENOŽEČE, 13. MAJ dan smrti Danila Zelena (9. avgust 1907–13. maj 1941)

Danes je v Senožečah potekala počastitev pomembnega zgodovinskega pomnika, smrti Danila Zelena, našega rojaka, sokrajana, junaka, ki je vse življenje aktivno branil in se boril za identiteto našega naroda ter tako postal simbol hrabrosti, odločnosti in predanosti boju za svobodo. Današnji dan je bil leta 1941 bridek, mrk in okruten, saj je tega dne pred 83 leti ugasnilo mlado življenje ene osrednjih osebnosti v boju Primorcev za osvoboditev. In ker je spomin na današnji dan in na to, kar je za nas predstavljal, potrebno ohranjati v srcih in zavesti ter prenašati na naslednje rodove – v opomin in v čast vrednotam, za katere je Danilo hrabro dal svoje življenje, je bilo še kako na mestu, da so organizatorji Društvo Tigr, OE kras – Brkini, povabili našo ravnateljico Damijano Gustinčič, da zbrane nagovori v vlogi slavnostne govornice.

V svojem govoru je poudarila:

»Danilo Zelen se je rodil v izredno narodnozavedni družini, ki mu je že v otroštvu vcepila ljubezen do domovine in vero v boj za pravico. Njegova odločnost in srčnost sta ga že zgodaj vodili, da se je pridružil in se popolnoma posvetil boju proti fašizmu, ki je v tistem času ogrožal našo svobodo in identiteto. S svojimi organizacijskimi sposobnostmi, naprednimi idejami, neustrašnostjo in srčnostjo je postal simbol poguma in požrtvovalnosti, ki je dajal upanje mnogim, ki so se znašli pod jarmom fašističnega nasilja.

Poleg svojega aktivnega boja proti fašizmu – snovanje sabotažnih akcij, tiskanje protifašističih listov Svoboda in Ljudska fronta, celo priprava atentata na Benita Mussolinija – je bil Danilo Zelen tudi človek, ki je cenil umetnost in se družil z mnogimi ustvarjalci svojega časa. Njegova povezanost z umetniško sfero je bila izraz njegovega širšega duha in razumevanja pomena kulture v boju za svobodo. V tem krogu ga je spoznal tudi Bogomir Magajna, ki je Danilovo narodnoosvobodilno delo visoko cenil in ga pomembno osvetljeval.

Dušan je bilo partizansko ime, pod katerim je Danilo deloval med drugo svetovno vojno in s katerim je zaradi svojih izrednih organizacijskih sposobnosti postal rdeča nit, žila revolucionarnega TIGRa. Njegova hrabrost in odločnost sta bili gonilna sila v tem boju, ki je zahteval mnoga življenja, a naposled prinesel tudi težko pričakovano svobodo in dostojanstvo.

Na usodni 13. maj leta 1941 je umrl pod neusmiljenimi streli sovražnika in izdajalcev, star le 34 let, a njegova zapuščina in spomin živita naprej tudi v nas. Vrednote, za katere je živel, odnos do jezika, kulture, umetnosti, narodne zavednosti, svobode – ohranjamo tudi na naši šoli skozi vzgojo in izobraževanje, med drugim tudi s sodelovanjem na komemoraciji v spomin padlim borcem NOB, proslavah ob 8. marcu v sodelovanju z društvom Dobrnič, spominskem dnevu v Dolenji vasi in na drugih prireditvah, ki poučujejo o zgodovinski poti slovenskega naroda do naše samostojne države. Vrednotam TIGR-a in NOB se poklanja tudi samo ime kulturnega društva Pepca Čehovin Tatjana, ki nosi ime po partizanski učiteljici in s katerim prav tako uspešno sodelujemo. Vsi smo zavezani negovanju spomina na prelomne trenutke v boju za slovenski narod in domovino, da se tako pomembne vrednote s prihajajočimi generacijami, ki so vedno bolj oddaljene od grozot okupatorja, ne izgubijo in nikakor ne zbledijo.

Danes, ob obletnici njegove nasilne smrti, se Danila Zelena – Dušana spominjamo s spoštovanjem in hvaležnostjo. Njegova življenjska zgodba nas opominja, da se je vredno boriti za tisto, kar je prav, in da se moramo vedno zoperstaviti nasilju in nepravičnosti, ne glede na ceno, ki jo moramo plačati.

Naj njegova pogumna duša počiva v miru, njegova dediščina pa naj nas vedno navdihuje k boju »za slovensko besedo, za svobodo, resnico, pravico, za boljši jutri, za novo družbo,« in navsezadnje, za človečnost.«

 

Tako lepo posredovanim mislim so svoj prispevek pridali še učenci dramskega krožka podružnične šole Senožeče pod mentorstvom učiteljice Nataše Adam ter flavtistki Nina Adam in Karin Može Pavlin z mentorico Ivano Perosa iz GŠ Sežana.

Modne kreacije

Modne kreacije

Učenci stari 10 let imajo o odpadkih in njihovem ločevanju že veliko znanja, saj jim v šoli nudimo odlične možnosti in tudi velik vpliv na ponovno uporabo odpadnega materiala. Učence že od 1. razreda naprej seznanjamo, da se odpadke, ki jih zbiramo ločeno (papir, steklo, pločevinke, plastenke, tetrapak), lahko vrne v ponovno predelavo. Učitelji skozi likovne aktivnosti učencem ponujamo različne odpadne materiale, iz katerih ustvarjajo nove izdelke in jih uporabijo za učenje, nastopanje ali za igro. Z zbiranjem plastenk, pločevink, jogurtovih lončkov, škatel, pokrovčkov, folij,… učencem tako lahko na enostaven način približamo okoljsko problematiko. Z načrtnim zbiranjem odpadnega materiala so tako danes senožeški petošolci pri pouku gospodinjstva ustvarili odlične kreacije oblačil. Nekaj si jih lahko ogledate tu.

Dostopnost